Dolgo v petkov večer sva iskala družbo in turo za v soboto. Ostala sva sama, izbrala pa sva nama manj poznane konce nad pl. Krnico na Bovškem.
V soboto nekaj čez 7.uro zjutraj še v mraku malicava pri B postaji Kaninske žičnice. Ko sva pripravljena se je ravno začel delati dan. Odpravila sva se po gozdni poti, ki je mestoma ozka in kar strma. V pol ure se priključiva poti z Bovca, ki naju popelje do pl. Krnice, ki stoji na lepem kraju. Po kratki pavzi nadaljujeva po markirani poti proti Prevali, a le dobrih 15 minut. Na višini nekaj nad 1400m naju možic usmeri desno na stezo, kateri slediva v desno navzgor. Hitro sva na robu, za katerim se spustiva nekaj metrov. Tu zapustiva to prečno pot proti pl. Goričica in se usmeriva levo v trave (možic). Tej poti slediva nekaj časa, a se nama zdi, da greva preveč daleč okoli hriba. Pa sva se zmotila. Škoda, da nisva prebrala opisa nekaj stavkov naprej. Vrneva se nekaj metrov, nato pa se usmeriva naravnost navzgor v zelo strme trave Vratnega vrha. Hodiva desno od grebena. Vzpon po teh travah je zelo naporen. Šele višje ugotoviva, da sva zgrešila. V kotanji zagledava staro vojaško pot, ki jo omenja opis. "Še enkrat prideva sem, da greva po pravi poti" si misliva. Gašper gre malo v desno, jaz pa v levo po grebenu. Nekajkrat si pomagava z rokami. Tik pod vrhom se nama odpre pogled proti Rombonu. Do Vratnega vrha naju čaka še kratek sprehod. Spustiva se na drugo stran, kjer na sedlu malicava in počivava. Zatem slediva opisu, ki naju vodi čez zanimiva vrhova (Jelenk-2050m in Pri Banderi-2055m). Vmes opazujeva ostanke Prve svetovne vojne. Ob poti vidiva ostanke granat, stopnice, jarke, kaverne ter škarpe. Pot je super speljana, saj je vklesana v skalo visoko nad dolino Krnice. Sva že blizu markirane poti D Postaja - Rombon. Ko jo doseževa, zavijeva levo. Po njej hodiva toliko časa, dokler se ostenje Lope povsem ne približa tej poti. Tu skreneva navzgor brez poti. Hodiva po travah in kamnih, višje pa po melišču. Tu si nadeneva čelado, saj vstopava v zelo zahtevni del ture. Po travnati gredini greva v desno, nato pa splezava nekaj peči in prečiva vse do sedla v vzhodnem grebenu Lope. Hitro sva pod najtežjim delom, to je kratek zelo strm vzpon do grebena (I-II, izpostavljeno). Pomagajo nama tudi možici. Hitro doseževa vrh Lope, ki je izreden razglednik. Vidiva Dolomite, Karnijske Alpe, večino Julijskih Alp, na drugi strani pa Snežnik in morje. Res fantastično. Na vrhu uživava debelo uro. Prišel je čas odhoda. Do sedla se vrneva po isti poti, tu pa zavijeva levo na severno (Italijansko) stran. Sprva naju čaka nekaj zahtevnih metrov (I), nato pa doseževa melišča pod steno. Zaslediva ozko stezico (možici), ki naju ves čas pelje proti levi pod stenami in naju pripelje do Prevale. Po kratki pavzi se spustiva po markirani poti do pl. Krnice, do izhodišča pa se vrneva po cesti, ki se kar vleče. Sledi še malo malice nato pa vožnja domov.
Zahtevnost: zelo zahtevno brezpotje z mesti I-II. Mestoma je pot izpostavljena. Večinoma nam pomagajo možici. Sicer pa je pametno imeti dober opis. Pozor na visokogorski kraški svet.
Hvala Gašperju za to lepo turo :)
 |
| Jutro nad Bovcem |
 |
| Pl. Krnica |
 |
| So tam, kjer je potrebno |
 |
| Povzpnemo se malo na ono stran |
 |
| Najin današnji glavni cilj |
 |
| Krnica |
 |
| Iskanje poti |
 |
| Vratni vrh |
 |
| Ostanki vojne |
 |
| Kaninski "labirint" proti Rombonu |
 |
| Ostanki vojne |
 |
| Do vrha melišča, nato desno po gredi do sedla in na vrh |
 |
| "Lepo bo" |
 |
| Zelo zahtevno |
 |
| Poliški Špiki |
 |
| Strma Peč, Zabuš in Curtisoni |
 |
| Pod vrhom |
 |
| Za Matajurjem se vidi morje |
 |
| Črnelska Špica, Mangart, Jalovec in še mnogo |
 |
| Rumena, zelena in rdeče-rjava barva |
 |
| Na Lopi |
 |
| Krasen razgled |
 |
| Sestop |
 |
| Lažje plezanje |
 |
| Na severni strani |
 |
| Prevala; križišče več poti |
 |
| Tu dol greva |
 |
| Iz Prevale proti Krnici |
 |
| To sva prehodila (Vratni vrh, Jelenk in Pri Banderi) |
 |
| Jesenske barve, spodaj Bovec |
