Priprave na turo se začnejo že sredi tedna. Tokrat se nas nabere malo več kot običajno. V nedeljo smo se z dvema avtoma odpravili do parkirišča pri planini Polog. Po zajtrku smo se podali na pot. Sprva po cesti, nato pa smo zavili desno navzdol in prečili reko z zelo zanimivim transportnim sredstvom. Malo smo se iskali, na srečo pa smo hitro našli pravo pot. Pot se je postavila pošteno pokonci. Skozi Žlebič smo se povzpeli do gozda, kjer so nas obsijali prvi sončni žarki. Po lepi gozdni poti smo se vzpenjali še nekaj časa, nato pa smo prišli na odprta travnata pobočja, od kjer smo že videli naš prvi cilj. Še nekaj minut in že smo stali na soncu pred planino Dobrenjščico. Tam smo malo pojedli in si odpočili. Nadaljna pot je prečila pobočja proti zahodu. Po slabih 15 minutah pa smo prišli do nekaj metrov širokega prehoda med ruševjem, ki se kasneje razširi v dokaj široko flanko. Precej strmi in gruščnati poti smo sledili nekaj časa, potem pa se je začel pojavljati sneg. Na slabe pol poti do vrha grebena smo se ustavili, malce popili in se dogovorili, da bomo poizkusili lovsko pot, ki preči pobočje na višini nekaj nad 1600m. To pot je predlagal Miro, ki je po njej že hodil. Ta pot večkrat preči strma in izpostavljena pobočja po naravnih, ozkih prehodih. Kljub malce snega nismo imeli večjih težav. Najbolj strm prehod je bil zavarovan z jeklenico. Še naprej smo prečili pobočje, nato pa po kratkem spustu prišli do dokaj strme grape, ki pa je spet bila zavarovana z jeklenico. Previdno smo se povzpeli ob jeklenici do ozke prečke, nato pa smo prišli v lažji svet. Vrh smo že videli, a ni bil tako blizu. Malo po snegu in malo po skalah smo se vzpenjali proti vrhu. Na tem delu poti se je večkrat zoprno udrlo, tako, da sem bil proti vrhu že pošteno utrujen. Po prihodu na greben smo v parih minutah stali na vrhu Mahavščka (2008m) v izjemnem razgledu na vse strani. Okrepčali smo se in dobro razgledali. Uživali smo na lepem vrhu v sončnem in toplem vremenu. Po skakanju smo se odpravili po grebenu proti Planji. Ob finih prehodih smo kmalu prišli do mesta, kjer smo se spustili na vrh flanke. Spust po njej je bil dokaj hiter, ne pa tudi tako uživaški, saj je bilo snega malo, bil pa je tudi zelo mehak. Prišli smo do dela poti, kjer smo dopoldne zavili na lovsko pot. Še 20 minut in že smo stali na markirani poti, od tam pa v 15 minutah pri planini Dobrenjščica. Po kratki pavzi smo sestopili, tokrat po nekoliko daljši poti. Na pol spusta do doline smo izgubili sonce. V dolini je bilo precej mrzlo. Hitro smo prišli do izvira Tolminke, od tam pa smo nadaljevali po cesti proti izhodišču, katerega smo dosegli nekaj pred 17:00. Pripravili smo se za odhod nazaj v Idrijo.
Razmere: sneg se začne na višini cca. 1450m. Ker je bilo v gorah v zadnjih dneh toplo, postane hitro mehak. V teh koncih ga ni prav veliko, na nekaterih mestih do cca. 50cm, drugače pa manj. Mi nismo potrebovali cepina in derez, le gamaše. Ostala pot brez posebnosti.
Hvala vsem za dobro družbo, lepo turo in veliko smeha :).
 |
| Prehod čez reko |
 |
| Ob poti |
 |
| Planina Dobrenjščica |
 |
| Stador, Rdeči Rob, desno zadaj Peski |
 |
| Naš cilj |
 |
| Prečna lovska pot |
 |
| Ozka prečka |
 |
| Lažje plezanje |
 | |
| Ob jeklenici |
 |
| Spet ob jeklenici |
 |
| Proti vrhu |
 |
| Prihod na vrh |
 |
| Spodnje Bohinjske Gore |
 |
| Megla v Bohinju |
 |
| Mangart, Jalovec |
 |
| Krnsko in Kaninsko pogorje |
 |
| Poliški Špiki |
 |
| Zanimiv prehod |
 |
| Na flanki |
 |
| Zelo je bilo vroče |
 |
| Smer našega sestopa |
 |
| Izvir Tolminke |
 |
| Zadnji sončni žarki |
